Tvoje misli ustvarjajo tvojo realnost.

Pogosto lahko slišimo: “Tvoje misli ustvarjajo tvojo realnost.”

In to z razlogom. Ker je res.

A spet ni vse tako preprosto. Kot pri vsem ostalem, je tudi pri uporabi tega stavka pomemben kontekst in namen, predvsem pa zavedanje stanja, iz katerega to frazo dojemamo.

Kar se namreč pogosto zgodi kot posledica te izjave, je, da je ljudi kar naenkrat strah “negativnih” misli. Strah jih postane strahu. Strah nas postane panike. Bojimo se negativnih misli, ker mislimo (mislimo!) in verjamemo (verjamemo!), da to zdaj pomeni, da se bo vse, na kar smo v strahu pomislili, uresničilo.

Ne bo se.

Lahko se sprostiš.

Res je, da tvoje misli ustvarjajo tvojo realnost, ampak tudi tvoje misli glede tvojih misli ustvarjajo tvojo realnost. In tudi tvoje misli glede tvojih misli glede tvojih misli. In tako naprej. Saj dojameš.

Ker si to vse ti.

Pogosto ljudje obstanemo na enem nivoju zavesti in sploh ne opazimo, da ta nivo opazujemo z nekega drugega nivoja. Ne opazimo, da se na svoje misli odzivamo z drugimi mislimi, da imamo čustvene odzive na lastna čustva. In ponavadi so prav ti odzivi na odzive, čustva o čustvih, misli o mislih, tisti, ki se jih ne zavedamo in posledično tisti, ki nas zaciklajo.

Vse je v odnosu

Zato je zelo uporabno, da opazim, kakšen odnos imam do fraze: “Tvoje misli ustvarjajo tvojo realnost.”

Lahkotnost

Ali mi ta fraza vzbudi olajšanje? Ali dobim občutek sprostitve, ker se zavedam moči preusmeritve svojega fokusa na hvaležnost, na to, kar je dobro, na to, kar želim? V tem primeru je to super. To frazo lahko uporabim za boljše počutje in podporo sebi. Vedno, ko sem na dnu, jo lahko uporabim kot opomnik na moč lastnih misli.

Obstaja pa še druga možnost.

Panika

Ali ta fraza v meni vzbudi strah? Ali čutim paniko, saj vem, da veliko razmišljam o negativnih stvareh in zdaj verjamem, da je to še bolj narobe in se glede tega sekiram?

Če se najdeš v tem drugem, ti močno priporočam, da daš idejo, kako “tvoje misli ustvarjajo tvojo realnost” na stran. Pusti jo za kdaj drugič, saj niti ni tako pomembna. Hej, mogoče pa sploh ni res! Mogoče je kr neki.

Najdi način, da ji odvzameš moč.

Namesto tega se opazuj. Opazuj svoj strah. Opazuj svojo paniko. Opazuj svoje misli. Predvsem opazuj svoj odnos do njih - če se jim upiraš, če sebe obsojaš glede njih, če jim želiš ubežati.

Ali lahko opaziš, da je vse okej tudi, če si dovoliš čutiti “negativna” čustva in misliti “negativne” misli?

Tvoja naloga namreč ni, da se siliš v pozitivne misli.

Tvoja naloga v tem trenutku je, da si ustvariš tako realnost, kjer se počutiš varno, da si dovoliš čutiti karkoli čutiš.

Tu je tvoj prvi korak.

(Namreč: Ko si zares dovoliš misliti karkoli, ko nehaš čustva in misli označevati z moralno vrednostjo, takrat se zabava šele zares začne. Takrat lahko začneš opazovati svoje miselne vzorce in v lastnih izkušnjah vidiš, kako ustvarjajo tvojo realnost. Ko svoje misli in njihove vzorce opazuješ brez obsojanja, se ti odpre svet. In takrat, morda, uvidiš, kako ti lahko zavedanje, da tvoje misli ustvarjajo tvojo realnost, neskončno pomaga.)

(Do takrat pa, saj veš, nima veze.)

Srečaj se tam, kjer si

Glavno vabilo današnjega zapisa je, da opazuješ svoje reakcije na določene ideje in na svoje lastne misli. Če ti neka - čeprav nadvse priljubljena - fraza povzroča le še več strahu in panike, potem jo lahko brez slabe vesti daš na stran.

Predvsem vedi, da tudi če se z neko idejo strinjaš in vanjo globoko verjameš, to ne pomeni nujno, da ti bo vedno v vsakem trenutku pomagala. In to je okej. Nauči se prepoznati, katere ideje ti v danem trenutku služijo in katere ne - ter opuščati slednje vsaj za ta trenutek.

Hvala, da si tu

In da to bereš. Mi veliko pomeni. Če je zapis rezoniral s tabo, se lahko spodaj naročiš (če se še nisi), da dobiš vse nadaljne zapise direktno v svoj inbox in nobenega ne zamudiš.

Nato pa deli ta zapis z nekom, ki bi tudi užival v njem!

Se bereva,

Katja