Danes se želim posvetiti eni meni ljubših tematik, za katero pa mislim, da je pogosto (tudi v nekih poduhovljenih krogih) slabo razumljena. Za kaj v bistvu gre pri delu s sencami?

Ego in senca

Koncept sence pride iz dela C. G. Junga, ki z njim označuje potlačene dele psihe. Gre torej za dele naše osebnosti, za katere je skozi odraščanje in razvoj naš ego začel verjeti, da so slabi in da jih je treba potlačiti, zatreti, se jih znebiti.

Gre torej za lastnosti, za katere iz takega ali drugačnega razloga mislimo, da so slabe. In res se v senci psihe pogosto skrivajo zamere, jeza, bes, gnev, žalost, bridkost in veliko nekih čustev in lastnosti, ki bi jih družbeno označili za slabe. Vendar pa to ni vse, kar je v senci. Naš ego namreč lahko potlači tudi nežnost, ljubezen, ranljivost, naklonjenost, izražanje sebe, kretivnost in polno durigh zakladov.

Eden glavnih ciljev dela s sencami je prepoznavanje, da je vse, kar se dogaja znotraj nas, povezano, in da nobena lastnost ni sama po sebi dobra ali slaba.

Delovanje senc

Rečemo, da naše sence delujejo takrat, ko se počutimo, kot da nimamo nadzora nad sabo. Na primer, ko zbruhnemo, ko nas nekaj moti, pa ne vemo točno, kaj, ko želimo prenehati z neko dejavnostjo, pa kar ne moremo, ko želimo nekaj narediti, pa ne moremo, ko igramo neko vlogo in kar ne moremo nehati in podobno.

Take trenutke lahko najdemo tako pri svojih navadah (raznorazne odvisnosti, od kajenja in pitja kave do igranja igric, gledanja serij, žuranja ipd) kot v medosebnih odnosih (ko izbruhnemo, ko svojo jezo “stresemo” nad nekom, ko krivimo ljudi, ko imamo težave z izražanjem, ko želimo nekaj povedati, pa kar ne moremo).

Delo s sencami

Pri delu s sencami gre torej za samorefleksijo, odkrivanje in spoznavanje samega sebe in ozaveščanje potlačenih delov svoje duše. Poteka lahko v najrazličnejših oblikah in zanj ni pravil. Sam/a moraš namreč najti, kako se najbolje soočiš in spoprijateljiš z lastnimi sencami.

Kako se tega lotiti je seveda povsem osebna odločitev. Najpogosteje se ljudje dela s sencami lotijo skozi pisanje dnevnika, meditacijo, pogovor, delo s telesom, pomembna pa je tudi praksa v vsakdanjem življenju – v tistih trenutkih, ko čutimo, da nas senca kliče, da znamo to ozavestiti in morda odreagirati drugače, kot smo bili do zdaj navajeni.

Osebna rast

Delo s sencami (pa če temu rečemo tako ali kako drugače) je ključnega pomena za nek osebni razvoj. Skozi spoznavanje samega sebe, poglabljanja odnosa do sebe. Kot sem omenila na začetku, delo s sencami namreč ni “delo z negativnimi lastnostmi”, temveč gre za delo s potlačenimi deli naše psihe. In tukaj se lahko najde marsikaj.

Odkrivanje naših plasti, odkrivanje, kaj se skriva pod masko “zavisti”, odkrivanje, kako nam lahko strah pomaga, odkrivanje moči naše jeze in tega, kako jo lahko usmerimo, kako lahko živimo z vsemi elementi naših duš namreč vodi v okrivanje lastnega potenciala – za življenje, za delovanje, za ustvarjanje, za ljubezen.

In dlje ko se ukvarjaš s svojimi sencami, manj je to “delo” in bolj postaja ples. Vse bolj spoznavaš, da ne gre za doseganje nekega cilja “biti popolna oseba”, ampak za sprejemanje sebe in sveta – takega, kot je. Sebe, takšne ali takega, kot si. In potem življenje postane čarovnija.

Iztočnice za delo s sencami

Za lažji začetek (ali nadaljevanje) dela s sencami sem pripravila 10 vprašanj, ki jih lahko uporabiš pri svojem delu s sencami:

1. Kaj so zate najslabše lastnosti, ki jih ima lahko človek? Kdaj ti sam/a kažeš te lastnosti? Ali se lahko v teh lastnostih kaže tudi kaka vrlina?
2. Kdaj samega sebe sabotiraš ali deluješ samouničevalno? Kaj te do tega privede? Zakaj, misliš, je tako?
3. Komu zavidaš? Kaj ti skuša zavist povedati? Kaj lahko v teh trenutkih storiš?
4. Kaj je največja laž, ki si jo zatrjuješ? Kaj je trenutno največja stvar, glede katere nisi iskren/a sam/a s sabo?
5. V kakšnih situacijah se ne počutiš varno oziroma se počutiš izpostavljeno? Kako si lahko v teh trenutkih pomagaš?
6. V katerih situacijah se počutiš manjvredno, v katerih večvredno in v katerih enakovredno drugim ljudem?
7. Koga si v življenju najbolj prizadel/a? Si se za to oddolžil/a?
8. Glede česa čutiš največ krivde? Si lahko za to odpustiš?
9. V katerih trenutkih si najbolj nezadovoljen/a s sabo? Kako se v takih trenutkih odzoveš?
10. Ali upoštevaš meje, ki jih postavljajo drugi ljudje? Kdaj imaš s tem težave?